Katekizem katoliške cerkve
DRUGI ODDELEK
DESET BOŽJIH ZAPOVEDI
2 Mz 20,2-17
Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.
Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe tudi ne kakršnekoli podobe tega, kar je zgoraj na nebu, ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo.
Ne moli jih in jim ne služi. Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, izkazujem pa milost do tisočerega rodu onih, ki me ljubijo in moje zapovedi spolnjujejo.
Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime.
Pomni, da boš posvečeval sobotni dan! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela. Sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela ne ti, ne tvoj sin, ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat.
Kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih; sedmi dan pa je počival. Zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.
Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo dá Gospod, tvoj Bog.
- Ne ubijaj!
- Ne prešuštvuj!
- Ne kradi!
- Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!
- Ne želi hiše svojega bližnjega!
- Ne želi žene svojega bližnjega ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega! 5 Mz 5,6-21
- Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.
- Ne imej drugih bogov poleg mene!
- Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga.
- Pazi, da boš posvečeval sobotni dan.
- Spoštuj očeta in mater.
- Ne ubijaj!
- Ne prešuštvuj!
- Ne kradi!
- Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!
- Ne želi žene svojega bližnjega!
- Ne želi… ničesar, kar je tvojega bližnjega!
Katehetski obrazec
Jaz sem Gospod, tvoj Bog.
1. Veruj v enega Boga!
2. Ne skruni božjega imena!
3. Posvečuj Gospodov dan!
4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!
5. Ne ubijaj!
6. Ne nečistuj!
7. Ne kradi!
8. Ne pričaj po krivem!
9. Ne želi svojega bližnjega žene!
10. Ne želi svojega bližnjega blaga!
434. “Učenik, kaj naj dobrega storim, da dosežem večno življenje?” (Mt 19,16).
Mladeniču, ki mu zastavi to vprašanje, Jezus odgovori: “Če hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi”, in nato doda: “Pridi in hodi za menoj” (Mt 19,16.21). Hoditi za Jezusom obsega spolnjevanje zapovedi. Postava ni odpravljena, marveč je človek povabljen, naj jo znova najde v osebi božjega Učenika, ki jo popolnoma uresničuje sam v sebi, razodeva njen polni pomen in izpričuje njeno vekovitost.
435. Kako Jezus razlaga postavo?
Jezus jo razlaga v luči dvojne in ene same zapovedi ljubezni, polnosti postave: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki” (Mt 22,37-40).
436. Kaj pomeni “dekalog”?
Dekalog (desetere božje zapovedi) pomeni “deset besed” (2 Mz 34,28). Te besede povzemajo postavo, ki jo je Bog dal izraelskemu ljudstvu po Mojzesu v povezavi z zavezo. Dekalog predočuje zapovedi ljubezni do Boga (prve tri) in do bližnjega (ostalih sedem) ter za izvoljeno ljudstvo in za vsakogar posebej zarisuje pot življenja, ki je osvobojeno suženjstva greha.
437. Kakšna je povezava dekaloga z zavezo?
Dekalog se razume v luči zaveze, v kateri se Bog razodeva, ko daje spoznati svojo voljo. S spolnjevanjem zapovedi ljudstvo izraža svojo pripadnost Bogu in odgovarja s hvaležnostjo na njegovo pobudo ljubezni.
438. Kakšen pomen daje Cerkev dekalogu?
V zvestobi do Svetega pisma in Jezusovega zgleda Cerkev priznava dekalogu pomembnost in smisel prvega reda. Kristjani so ga dolžni izpolnjevati.
439. Zakaj dekalog sestavlja organsko enoto?
Desetere božje zapovedi sestavljajo organsko in neločljivo celoto, ker vsaka zapoved kaže na druge in na ves dekalog. Kdor prestopi eno zapoved, zato prekrši celotno postavo.
440. Zakaj dekalog obvezuje strogo?
Zato, ker izraža osnovne človekove dolžnosti do Boga in do bližnjega.
441. Ali je mogoče izpolnjevati dekalog?
Da, ker nas Kristus, brez katerega ne moremo ničesar storiti, z darom svojega Duha in svoje milosti usposablja izpolnjevati dekalog.
PRVO POGLAVJE
“LJUBI GOSPODA, SVOJEGA BOGA, Z VSEM SRCEM IN Z VSO DUŠO IN Z VSEM MIŠLJENJEM”
PRVA ZAPOVED:
JAZ SEM GOSPOD, TVOJ BOG. NE IMEJ DRUGIH BOGOV POLEG MENE
(Nazaj, na deset božjih zapovedi)
442. Kaj vsebuje trditev: “Jaz sem Gospod, tvoj Bog” (2 Mz 20,2)?
Vsebuje, da verujoči ohranja in udejanja tri božje kreposti in se izogiba grehov, ki jim nasprotujejo. Vera se trdno oklepa Boga in zavrača tisto, kar ji je nasprotno, kot na primer prostovoljni dvom, nevera, krivoverstvo, odpadništvo, razkolništvo. Upanje zaupljivo pričakuje blaženega gledanja Boga in njegove pomoči, izogiba pa se obupa in predrznega zaupanja. Ljubezen ljubi Boga nad vse: odklanja torej brezbrižnost, nehvaležnost, mlačnost, naveličanost ali duhovno lenobnost in sovraštvo do Boga, ki prihaja iz napuha.
443. Kaj zahteva Gospodova beseda: “Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi” (Mt 4,10)?
Zahteva: moliti Boga kot Gospoda vsega, kar obstaja; izkazovati mu dolžno češčenje, tako individualno, posamezno kot občestveno; moliti ga z izrazi hvaljenja, zahvaljevanja in prošnje; darovati mu daritve, zlasti duhovno daritev svojega življenja v zedinjenju s popolno Kristusovo daritvijo; spolnjevati obljube in zaobljube, dane Bogu.
444. Kako človek udejanja svojo pravico, da služi Bogu v resnici in svobodi?
Vsak človek ima pravico in nravno dolžnost iskati resnico, zlasti tisto, ki se nanaša na Boga in njegovo Cerkev, se spoznane resnice okleniti in zvesto ohranjati ter izkazovati Bogu pristno češčenje. Dostojanstvo človekove osebe hkrati terja, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo vest, niti ga ovirati, da ne bi – znotraj zahtevanih meja – ravnal po svoji vesti zasebno ali javno, naj bo sam ali združen z drugimi.
445. Kaj Bog prepoveduje, ko zapoveduje: “Ne imej drugih bogov poleg mene!” (2 Mz 20,2)?
Ta zapoved prepoveduje:
- mnogoboštvo in malikovanje, ki pobožuje kako ustvarjeno bitje, oblast, denar, celo hudobnega duha;
- praznoverje, ki je zabloda češčenja, ki ga izkazujemo pravemu Bogu, in se izraža tudi v različnih oblikah vedeževanja, čaranja (magije), vražarstva in spiritizma (klicanja duhov);
- nebogovdanost, ki se izraža v skušanju Boga z besedami ali dejanji; v bogoskrunstvu, ki onečašča osebe ali svete stvari, zlasti evharistijo; v simoniji, ki hoče kupovati ali prodajati duhovne stvarnosti;
- ateizem, ki zametava obstoj Boga in se pogosto opira na napačno pojmovanje človekove samostojnosti;
- agnosticizem, po katerem ni mogoče nič vedeti o Bogu in vsebuje brezbrižnost in praktični ateizem.
446. Ali božja zapoved: “Ne delaj si rezane podobe…” (2 Mz 20,4) prepoveduje češčenje podob?
V Stari zavezi je bilo s to zapovedjo prepovedano upodabljanje absolutno transcendentnega (vse presegajočega) Boga. Izhajajoč iz učlovečenja Božjega Sina je krščansko češčenje svetih podob upravičeno (kakor trdi drugi nicejski cerkveni zbor leta 787), ker temelji na skrivnosti učlovečenega Božjega Sina, v katerem transcendentni Bog postane viden. Ne gre za češčenje podobe, ampak za češčenje osebe, ki je upodobljena: Kristus, Devica Marija, angeli in svetniki.
DRUGA ZAPOVED:
NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA
(Nazaj, na deset božjih zapovedi)
447. Kako spoštujemo svetost božjega imena?
Sveto božje ime spoštujemo s klicanjem, blagoslavljanjem, hvaljenjem in poveličevanjem. Treba se je torej izogibati zlorabe sklicevanja na božje ime, da bi opravičili zločin, in vsakega neprimernega uporabljanja njegovega imena, kot so bogokletje, ki je samo po sebi velik greh; kletvice in nezvestobe obljubam, narejenim v božjem imenu.
448. Zakaj je prepovedana kriva prisega?
Ker se tako vpleta Boga, ki je resnica sama, naj pričuje za laž.
“Ne prisegaj ne pri Stvarniku, ne pri stvareh, razen po resnici, potrebi in s spoštovanjem” (sveti Ignacij Lojolski).
449. Kaj je kriva prisega?
Kriva prisega je pod prisego napraviti obljubo, ki je nimaš namena izpolniti, ali prelomiti obljubo, narejeno s prisego. Je težek greh proti Bogu, ki je vedno zvest svojim obljubam.
TRETJA ZAPOVED:
POSVEČUJ GOSPODOV DAN
(Nazaj, na deset božjih zapovedi)
450. Zakaj je Bog “blagoslovil sobotni dan in ga posvetil” (2 Mz 20,11)?
Zato, ker se v soboto spominjamo počitka Boga sedmi dan stvarjenja, kakor tudi osvoboditve Izraela iz egiptovske sužnosti in zaveze, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom.
451. Kako se Jezus vede do sobote?
Jezus priznava svetost sobote in z božjo oblastjo podaja pristno razlago te postave: “Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote” (Mr 2,27).
452. Zakaj je bila za kristjane sobota nadomeščena z nedeljo?
Zato, ker je nedelja dan Kristusovega vstajenja. Kot “prvi dan tedna” (Mr 16,2), spominja na prvo stvarjenje; kot “osmi dan”, dan, ki sledi soboti, pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo s Kristusovim vstajenjem. Nedelja je tako postala za kristjane prvi izmed vseh dni, prvi izmed vseh praznikov: Gospodov dan, ko Gospod s svojo veliko nočjo (pasho) dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu.
453. Kako posvečujemo nedeljo?
Kristjani posvečujejo nedeljo in druge zapovedane praznike z udeležbo pri Gospodovi evharistiji. Vzdržijo se tudi tistih dejavnosti, ki ovirajo bogočastje, Gospodovemu dnevu lastno veselje ter duhu in telesu primeren oddih. Dovoljene so dejavnosti, povezane z družinskimi potrebami ali službe velike socialne koristi, samo da ne bodo uvedle navad, škodljivih za posvečevanje nedelje, za družinsko življenje in zdravje.
454. Zakaj je pomembno civilno priznavati nedeljo kot dela prost dan?
Zato, da je vsem dana dejanska možnost razpolagati z dovolj počitka in prostega časa, poskrbeti za družinsko, kulturno, družbeno in versko življenje; najti ustrezen čas za meditacijo, razmislek, molk in kulturo; posvečati se dobrim delom, zlasti v prid bolnim in starim.
DRUGO POGLAVJE
“LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAM SEBE”
ČETRTA ZAPOVED:
SPOŠTUJ OČETA IN MATER
(Nazaj, na deset božjih zapovedi)
455. Kaj ukazuje četrta zapoved?
Zapoveduje, da izkazujemo čast in spoštujemo svoje starše in tiste, ki jim je Bog v naš blagor podelil oblast.
456. Kakšna je narava družine v božjem načrtu?
Mož in žena, združena v zakonu, sestavljata skupaj s svojimi otroki družino. Bog je ustanovil človeško družino in jo obdaril z njeno temeljno zgradbo. Zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev ter na roditev in vzgojo otrok. Med člani iste družine se vzpostavijo osebni odnosi in prvobitne odgovornosti. V Kristusu družina postane domača Cerkev, ker je skupnost vere, upanja in ljubezni.
457. Kakšno mesto zavzema družina v družbi?
Družina je prvotna celica družbenega življenja. Je pred katerim koli priznanjem s strani javne oblasti. Načela in vrednote družine sestavljajo temelj družbenega življenja. Življenje v družini je uvajanje v življenje v družbi.
458. Kakšne dolžnosti ima družba do družine?
Družba ima dolžnost podpirati in utrjevati zakon in družino, ob spoštovanju načela subsidiarnosti. Civilne oblasti morajo spoštovati, ščititi in pospeševati pravo naravo zakona in družine, javno moralo, pravice staršev in blaginjo v družinah.
459. Katere so dolžnosti otrok do staršev?
Otroci dolgujejo staršem spoštovanje (otroško vdanost), hvaležnost, učljivost in pokorščino. Tako prispevajo, tudi z dobrimi odnosi med brati in sestrami, k rasti harmonije in svetosti vsega družinskega življenja. Če bi se starši znašli v položaju pomanjkanja, bolezni, osamljenosti ali starosti, so jim odrasli otroci dolžni moralno in gmotno pomagati.
460. Katere so dolžnosti staršev do otrok?
Starši, deležni božjega očetovstva, so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok in prvi oznanjevalci vere. Starši imajo dolžnost ljubiti in spoštovati otroke kot osebe in kot božje otroke. Kolikor mogoče, se morajo zavzemati za njihove telesne in duhovne potrebe, izbrati zanje primerno šolo ter jim pomagati s pametnimi nasveti pri izbiri poklica in življenjskega stanu. Prav posebej imajo poslanstvo vzgajati jih v krščanski veri.
461. Kako starši vzgajajo svoje otroke v krščanski veri?
V prvi vrsti z zgledom, molitvijo, družinsko katehezo in udeležbo pri cerkvenem življenju.
462. Ali so družinske vezi absolutna dobrina?
Družinske vezi so sicer pomembne, niso pa absolutne, ker je kristjanov prvi poklic hoditi za Jezusom in ga ljubiti: “Kdor ljubi očeta ali mater bolj kot mene, ni mene vreden; kdor ljubi sina ali hčer bolj kot mene, ni mene vreden” (Mt 10,37). Starši morajo z veseljem pospeševati hojo za Jezusom pri svojih otrocih, in sicer v vsakem življenjskem stanu, tudi v posvečenem življenju ali v duhovniški službi.
463. Kako se izvršuje oblast v različnih okoljih civilne družbe?
Vedno se izvršuje kot služenje, ki spoštuje temeljne človekove pravice, pravilno hierarhijo vrednot, zakone, distributivno pravičnost in načelo subsidiarnosti. Vsakdo mora v izvrševanju oblasti iskati korist skupnosti rajši kot svojo in se mora pri svojih odločitvah navdihovati ob resnici o Bogu, človeku in svetu.
464. Kakšne so dolžnosti državljanov do civilnih oblasti?
Tisti, ki so podrejeni oblasti, naj na svoje predstojnike gledajo kot na predstavnike Boga; z njimi naj pošteno sodelujejo, da se bo javno in družbeno življenje dobro odvijalo. To vključuje ljubezen in služenje domovini, volilno pravico in dolžnost, plačevanje davkov, obrambo dežele in pravico do konstruktivne kritike.
465. Kdaj državljan ne sme ubogati civilnih oblasti?
Državljan v vesti ne sme ubogati, kadar zakoni civilnih oblasti nasprotujejo zahtevam nravnega reda: “Boga je treba poslušati bolj kakor ljudi” (Apd 5,29).
PETA ZAPOVED:
NE UBIJAJ
(Nazaj, na deset božjih zapovedi)
466. Zakaj je treba človeško življenje spoštovati?
Zato, ker je sveto. Od vsega začetka vključuje stvariteljsko božje dejanje in ostane za zmeraj v posebnem razmerju do svojega Stvarnika, svojega edinega cilja. Nikomur ni dovoljeno neposredno uničiti nedolžnega človeškega bitja, saj to hudo nasprotuje dostojanstvu osebe in Stvarnikovi svetosti. “Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj” (2 Mz 23,7).
467. Zakaj zakonita obramba oseb in družbe ni proti tej normi?
Zato, ker gre v zakoniti obrambi v sili za odločitev braniti se in za vrednotenje pravice do življenja, tako svojega kakor drugih, in ne za odločitev ubijati. Zakonita obramba v sili je lahko resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenje drugih. Seveda pa ne sme vključevati uporabe večje sile, kakor je potrebno.
468. Čemu služi kazen?
Kazen, ki jo naloži zakonita javna oblast, ima namen, da popravi nered, ki ga je uvedlo zlo dejanje, brani javni red in varnost oseb ter prispeva k poboljšanju krivca.
469. Kakšna kazen se sme naložiti?
Naložena kazen mora biti skladna s težo prestopka. Danes ima država na voljo možnosti, da brzda hudodelstvo s tem, da krivca napravi nenapadalnega. Zato so primeri absolutne nujnosti smrtne kazni “zelo redki, če praktično ne že povsem neobstoječi” (Evangelium vitae). Kadar je dovolj nekrvavih sredstev, se bo oblast omejila nanje, ker ta sredstva bolje ustrezajo konkretnim pogojem skupne blaginje, so bolj prikladna dostojanstvu osebe in krivcu dokončno ne odvzamejo možnosti, da se poboljša.
470. Kaj prepoveduje peta zapoved?
- Peta zapoved prepoveduje, kar hudo nasprotuje nravni postavi:
- neposreden in nameren uboj in sodelovanje pri njem;
- direkten splav, hoten kot cilj in kot sredstvo, kakor tudi sodelovanje pri njem nakoplje kazen izobčenja, ker je treba človeško življenje spoštovati in ščititi brezpogojno v njegovi neokrnjenosti od trenutka spočetja dalje;
- direktno evtanazijo, ki obstaja v tem, da z dejanjem ali z opustitvijo dolžnega dejanja napravi konec življenja prizadetih, bolnih ali umirajočih oseb;
- samomor in prostovoljno sodelovanje pri njem, kolikor je huda žalitev pravične ljubezni Boga, samega sebe in bližnjega. Kar se tiče odgovornosti, more biti povečana zaradi pohujšanja, more pa biti tudi zmanjšana zaradi posebno hudih psihičnih motenj ali velikega strahu.
471. Kateri zdravniški postopki so dovoljeni, kadar menimo, da je smrt čisto blizu?
Nege, ki jo vedno dolgujemo bolniku, ni mogoče zakonito prekiniti. Dovoljena pa je uporaba analgetikov (sredstev, ki blažijo bolečino), ki ne povzročajo smrti, kakor tudi odklonitev “terapevtske zagrizenosti”, to je izbire nesorazmernih medicinskih postopkov brez razumnega upanja na pozitiven izid.
472. Zakaj mora družba ščititi vsak zarodek?
Neodtujljiva pravica vsakega človeka do življenja od spočetja dalje je bistvena prvina civilne družbe in njene zakonodaje. Če država ne postavlja svoje moči v službo pravic vseh in zlasti najslabotnejših, med katerimi so spočeti še ne rojeni, so ogroženi sami temelji pravne države.
473. Kako se izogniti pohujšanju?
Pohujšanju, ki obstaja v napeljevanju drugih, naj delajo slabo, se izognemo tako, da spoštujemo dušo in telo osebe. Če kdo premišljeno zapeljuje druge v hud greh, zagreši veliko krivdo.
474. Kakšno dolžnost imamo do telesa?
Imeti moramo razumno skrb za telesno zdravje, svoje in drugih, vendar se moramo izogibati kultu telesa in vsem pretiravanjem. Dalje se je treba izogibati uporabi drog, ki imajo zelo uničujoče učinke za zdravje in človeško življenje, in tudi zlorabi jedi, alkohola, tobaka in zdravil.
475. Kdaj so znanstveni, medicinski ali psihološki poizkusi na osebah ali na človeških skupinah nravno zakoniti?
Takšni poizkusi so nravno zakoniti, če so v službi neokrnjenega blagra osebe in družbe ter če ne spravljajo v nesorazmerno nevarnost človekovega življenja ali fizične in psihične integritete teh oseb; te osebe morajo biti o tem ustrezno informirane in s tem soglasne.
476. Ali sta presaditev in darovanje organov pred smrtjo ali po njej dovoljena?
Presajanje organov je nravno sprejemljivo s soglasjem darovalca in brez pretiranih tveganj zanj. Za plemenito dejanje dar