Kapitelj

NASLOVNICA STOLNICA LJUBLJANA – BOGOSLUŽJE
IN EVHARISTIČNE POBOŽNOSTI
KAPITELJ LJUBLJANSKE STOLNICE ZGODOVINA – ZANIMIVOSTI

BOŽJE USMILJENJE

 POSVETITEV
JEZUSOVEMU IN  MARIJINEMU SRCU

SVETI JOŽEF- PRIPROŠNJIK
V HUDIH IN NEREŠLJIVIH STISKAH

  IZBRANE MOLITVE SESTRE
FAVSTINE KOVALSKE

VSI SVETI – 1. NOVEMBER

VERNE DUŠE V VICAH – 2. NOVEMBER

SVETI NIKOLAJ – MIKLAVŽ – 6. DECEMBER

ADVENTNI ČAS – PRIPRAVA NA BOŽIČ

MARIJINO BREZMADEŽNO SPOČETJE

BOŽIČ – 25. DECEMBER

NOVO LETO

SVETI TRIJE KRALJI

SVEČNICA

PEPELNICA

CVETNA NEDELJA

VELIKA NOČ

PRAZNIK BOŽJEGA USMILJENJA

GOSPODOV VNEBOHOD

BINKOŠTI – PRIHOD SVETEGA DUHA

TELOVO – SVETO REŠNJE TELO IN KRI

SRCE JEZUSOVO

VELIKI ŠMAREN – MARIJINO VNEBOVZETJE

MALI ŠMAREN – ROJSTVO DEVICE MARIJE

SVETA TROJICA

GOSPODOVO OZNANJENJE

JEZUSOV KRST

KRISTUS KRALJ

SVETI PETER IN PAVEL

POVIŠANJE SVETEGA KRIŽA

Kapitelj in kapiteljska cerkev sv. Nikolaja – Miklavža s svojim dominantnim položajem že stoletja daje prepoznavno obeležje Novemu mestu, zaradi njene lepe in zanimive, četudi stilno močno neenotne arhitekture pa jo uvrščamo med najznamenitejše stavbne spomenike na Slovenskem.

Ime Kapitelj se je med Ijudmi udomačilo po letu 1493, ko je bil na tem mestu ustanovljen kolegiatni kapitelj na pobudo šentruperškega župnika Jakoba Auersperga in drugih dolenjskih duhovnikov.Cesar Friderik III.je bil zamisli naklonjen in je27. aprila 1493prošnji tudi formalno ugodil z ustanovno listino, čeprav skupnost duhovnikov še ni imela materialnih pogojev za skupno bivanje.

V ustanovni listini je cesar določil, naj šteje kolegiatni kapitelj prošta in dvanajst kanonikov, za prvega prošta pa je imenoval pravJakoba Auersperga. Tudi tedanjipapež Aleksander VI.ni nasprotoval ustanovitvi in je zadevo odobril s posebno bulo (listino) približno leto kasneje,30. aprila 1494.

Leta 1497 so pri cerkvi sv. Nikolaja začeli graditi kapiteljsko poslopje, tako, da so bili do leta 1509 ustvarjeni vsi pogoji, da je novomeški kapitelj lahko polno zaživel in začel delovati v skladu s svojimi pravili. Vsi kanoniki so že bivali pod skupno streho in opravljali predpisano bogoslužje.

Izjema je bil le drugi novomeški proštJurij Slatkonja, ki je kot vodja dvornega zbora cesarja Maksimilijana I. prebival na Dunaju in kasneje (1513) postal tudi prvi dunajski škof. Po njem je dobil 1509 kapitelj tudi grb: zlatega konja na zelenem gričku pod katerim teče voda. Sedanja podoba proštije je iz leta 1623, ko so bila zaključena dela in dokončan arkadni hodnik okrog dvorišča, kar je v veliki meri zasluga proštaMarka Kuneja (1604-1622).

Latinski napis na portalu obiskovalcu pove, da jepapež Klement X.podelil kapiteljskemu proštuGermanikuin vsem njegovim naslednikom čast, da smejo nositi infulo in pastorale. Novomeški kolegiatni kapitelj je deloval do leta 1810, ko so ga ukinili Francozi, vendar je bil 1818 ponovno vzpostavljen in je kmalu zatem postal sedež dekanije.

Dekanija Novo mesto je še danes med največjimi v ljubljanski nadškofiji, pod vodstvomprošta in prelata msgr. Jožefa Lapa (1967 – 2006)pa je Novo mesto doseglo popolno uveljavitev kot duhovno, versko in kulturno središče v tem delu Slovenije z veliko možnostjo ustanovitve škofije.

Škofijo Novo mesto je ustanovil 7.4.2006 papež Benedikt XVI. Njen prvi škof pa je postal msgr. Andrej Glavan.

Sedanji škof pa je dr. Andrej Saje

Zadnji proštmsgr. Jože Lap je bil povišan v stolnega prošta v ljubljanski nadškofiji, kamor je odšel na novo dolžnost.

Podoba kapiteljske cerkve sv. Nikolaja, katere pisno omembo zasledimo prvič v letu 1428, je po arhitekturi in slogu neenotna kot rezultat vrste dozidav in prezidav, ki so bile posledica pridobivanja vse večje pomembnosti cerkve in samega Novega mesta.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top