Katekizem katoliške cerkve
DRUGO POGLAVJE
VERUJEM V JEZUSA KRISTUSA, EDINEGA BOŽJEGA SINA
79. Katera je vesela novica za človeka?
To je oznanilo o Jezusu Kristusu, “Sinu živega Boga” (Mt 16,16), umrlem in vstalem. V času Heroda in cesarja Avgusta je Bog izpolnil obljube, dane Abrahamu in njegovemu potomstvu, ter poslal “svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako mi prejeli posinovljenje” (Gal 4,4-5).
80. Kako se ta vesela novica širi?
Že od vsega začetka so prvi učenci goreče želeli oznanjati Jezusa Kristusa z namenom, da bi vse privedli k veri vanj. Tudi danes iz ljubečega poznanja Kristusa izvira hrepenenje, da bi evangelizirali in katehizirali, se pravi da bi v svoji osebi razodevali celoten božji načrt in pripeljali ljudi v občestvo z njim.
“IN V JEZUSA KRISTUSA, SINA NJEGOVEGA EDINEGA, GOSPODA NAŠEGA”
81. Kaj pomeni ime “Jezus”?
Ime “Jezus”, ki mu ga je dal angel ob oznanjenju, pomeni “Bog rešuje”. Izraža hkrati njegovo identiteto in njegovo poslanstvo, ker “bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov” (Mt 1,21). Peter zatrjuje, da “nam pod nebom ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje mogli rešiti” (Apd 4,12).
82. Zakaj se Jezus imenuje Kristus?
“Kristus” po grško, “Mesija” po hebrejsko pomeni “maziljenec”. Jezus je Kristus zato, ker ga je Bog posvetil in mazilil s Svetim Duhom za odrešenjsko poslanstvo. Je od Izraela pričakovani Mesija, poslan na svet od Očeta. Jezus je sprejel naslov Mesija in natančno pojasnil njegov pomen: “Prišel je iz nebes” (Jn 3,13), bil križan in nato obujen od mrtvih, je trpeči služabnik, ki “daje svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Mt 20,28). Iz imena Kristus smo prejeli ime kristjani.
83. V kakšnem pomenu je Jezus “edinorojeni Božji Sin”?
Jezus je to v edinstvenem in popolnem pomenu. Pri krstu in spremenitvi na gori Očetov glas označuje Jezusa kot svojega “ljubljenega Sina”. Ko Jezus označuje sam sebe kot Sina, ki “pozna Očeta” (Mt 11,27), potrjuje svoje edinstveno in večno razmerje do Boga Očeta. Jezus je “edinorojeni Božji Sin” (1 Jn 2,23), druga oseba Trojice. Je središče apostolske pridige: apostoli so “videli njegovo slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin” (Jn 1,14).
84. Kaj pomeni naslov “Gospod”?
V Svetem pismu ta naslov običajno označuje Boga kot vzvišenega vladarja. Jezus sam si prideva ta naslov in razodeva svoje božje vladarstvo s svojim gospodovanjem nad naravo, nad hudobnimi duhovi, nad grehom in smrtjo, in zlasti s svojim vstajenjem. Prve cerkvene veroizpovedi razglašajo, da oblast, čast in slava, ki gredo Bogu Očetu, pripadajo tudi Jezusu; Bog “mu je dal ime, ki je nad vsakim drugim imenom” (Flp 2,11). Jezus je Gospod sveta in zgodovine, edini, kateremu mora človek popolnoma podvreči svojo osebno svobodo.
“JEZUS KRISTUS JE BIL SPOČET OD SVETEGA DUHA, ROJEN IZ DEVICE MARIJE”
85. Zakaj je Božji Sin postal človek?
Zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja si je Božji Sin v naročju Device Marije po delovanju Svetega Duha privzel meso. Nas grešnike je hotel spraviti z Bogom, nam oznaniti njegovo neskončno ljubezen, biti za nas vzor svetosti in nas napraviti “deležne božje narave” (1 Pt 1,4).
86. Kaj pomeni beseda “učlovečenje”?
Cerkev z besedo “učlovečenje” označuje skrivnost čudovitega združenja božje in človeške narave v eni sami božji osebi Besede. Da bi izvršil naše odrešenje, se je Božji Sin učlovečil, postal je “meso” (Jn 1,14), resnično človek. Vera v učlovečenje je razločilno znamenje krščanske vere.
87. Na kakšen način je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek?
Jezus je neločljivo pravi Bog in pravi človek, v edinosti svoje božje osebe. On, Božji Sin, ki je “rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom”, je postal pravi človek, naš brat, in sicer ne da bi prenehal biti Bog, naš Gospod.
88. Kaj v tem pogledu uči kalcedonski koncil (leta 451)?
Cerkveni zbor v Kalcedonu uči izpovedovati, da “je Sin, naš Gospod Jezus Kristus, popolnoma isti. Isti je popoln v božanstvu in popoln v človeškosti; resnično Bog in resnično človek, obstoječ iz razumne duše in iz telesa. Prav isti je enakega bistva z Očetom po božanstvu in enakega bistva z nami po človečnosti, v vsem nam enak razen v grehu (Heb 4,15). Pred vsemi veki je bil rojen iz Očeta po božanstvu, v poslednjih dneh pa je bil isti zaradi nas in zaradi našega zveličanja rojen iz Device Marije, Božje Matere, po človeški naravi.”
89. Kako Cerkev izraža skrivnost učlovečenja?
To izraža z izpovedovanjem, da je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek. Ima dve naravi, božjo in človeško, ki nista pomešani druga z drugo, temveč zedinjeni v eni sami osebi Božjega Sina. Zato je torej treba v Kristusovi človeški naravi vse – čudeže, trpljenje, smrt – pridevati njegovi božji osebi, ki deluje po privzeti človeški naravi.
“O edinorojeni Sin in Beseda Boga samega, čeprav si nesmrten, si se hotel zaradi našega zveličanja utelesiti iz svete Bogorodice in vedno device Marije (…) Ti, ki si eden od svete Trojice, slavljen z Očetom in Svetim Duhom, reši nas!” (Bizantinska liturgija sv. Janeza Zlatoustega).
90. Ali je učlovečeni Božji Sin imel dušo s človeškim spoznavanjem?
Božji Sin si je privzel telo, oživljeno z razumno človeško dušo. S svojim človeškim razumom se je Jezus naučil veliko stvari z izkušnjo. A tudi kot človek je imel Božji Sin notranje in neposredno spoznavanje Boga, svojega Očeta. Prav tako je segal do skritih misli človeškega srca in popolnoma poznal večne načrte, ki jih je razodel s svojim prihodom.
91. Kako soglašata dve volji učlovečene Besede?
Jezus ima božjo voljo in človeško voljo. V svojem zemeljskem življenju je Božji Sin človeško hotel, kar je skupaj z Očetom in Svetim Duhom odločil za naše zveličanje. Kristusova človeška volja je pokorna; ne upira se in ne nasprotuje, temveč se podreja njegovi božji volji.
92. Ali je Kristus imel resnično človeško telo?
Kristus si je privzel resnično človeško telo, s katerim je nevidnega Boga napravil vidnega. Zato smemo Kristusa upodabljati in častiti na svetih podobah.
93. Kaj predstavlja Jezusovo srce?
Jezus nas je poznal in ljubil s človeškim srcem. Njegovo srce, prebodeno za naše zveličanje, je simbol tiste neskončne ljubezni, s katero Jezus ljubi Očeta in prav vsakega človeka.
94. Kaj pomeni izraz: “Spočet od Svetega Duha …”?
To pomeni, da je Devica Marija spočela večnega Sina v svojem naročju od Svetega Duha in brez sodelovanja moža: “Sveti Duh bo prišel nadte” (Lk 1,35), ji je rekel angel ob oznanjenju.
95. “… rojen iz Marije Device”: zakaj je Marija resnično Božja Mati?
Marija je resnično Božja Mati, ker je Jezusova Mati (Jn 2,1; 19,25). Tisti namreč, katerega je spočela od Svetega Duha in ki je postal resnično njen Sin, je večni Sin Boga Očeta. Je Bog sam.
96. Kaj pomeni brezmadežno spočetje?
Bog je milostno izbral Marijo pred vso večnostjo, da bi bila Mati njegovega Sina: da bi izpolnila tolikošno poslanstvo, je bila spočeta brezmadežna. To pomeni, da je bila Marija po božji milosti in glede na zasluženje Jezusa Kristusa obvarovana izvirnega greha že od svojega spočetja.
97. Kako Marija sodeluje z odrešenjskim božjim načrtom?
Marija je po božji milosti ostala brez vsakega osebnega greha vse svoje življenje. Je “milosti polna” (Lk 1,28), “vsa sveta”. Ko ji angel oznani, da bo rodila “Sinù Najvišjega” (Lk 1,32), svobodno izreče svojo privolitev s “poslušnostjo vere” (Rim 1,5). Marija sama sebe v celoti izroči osebi in delu svojega Sina Jezusa, ko z vsem srcem sprejme odrešenjsko božjo voljo.
98. Kaj pomeni Jezusovo deviško spočetje?
Pomeni, da je bil Jezus spočet samo z močjo Svetega Duha v naročju Device, brez sodelovanja moža. Jezus je Sin nebeškega Očeta po božji naravi in Marijin Sin po človeški naravi, vendar pa pravi Očetov Sin v obeh naravah; v njem je ena sama oseba, namreč božja.
99. V kakšnem smislu je Marija “vedno devica”?
V smislu, da “je ostala devica ob spočetju svojega Sina, devica ob porodu, devica, ko ga je nosila v svojem telesu, devica, ko ga je hranila na svojih prsih, devica vedno in vselej” (sveti Avguštin). Zatorej, ko evangeliji govorijo o “Jezusovih bratih in sestrah”, gre za Jezusove bližnje sorodnike, v skladu z izrazom, ki ga uporablja Sveto pismo.
100. Na kakšen način je Marijino duhovno materinstvo univerzalno?
Marija ima edinega Sina, Jezusa. Toda v njej se njeno duhovno materinstvo razteza na vse ljudi, katere je prišel Jezus odrešit. Pokorna ob novem Adamu, Jezusu Kristusu, je Devica nova Eva, resnična mati živih, ki z materinsko ljubeznijo sodeluje pri njihovem rojstvu in pri njihovi vzgoji v redu milosti. Kot Devica in Mati je Marija podoba Cerkve, njeno najpopolnejše uresničenje.
101. V kakšnem smislu je vse Kristusovo življenje skrivnost?
Vse Kristusovo življenje je dogodek razodevanja. Kar je vidno v Jezusovem zemeljskem življenju, vodi k njegovi nevidni skrivnosti, zlasti k skrivnosti njegovega božjega sinovstva: “Kdor vidi mene, vidi Očeta” (Jn 14,9). Tudi če se odrešenje dopolni s križem in vstajenjem, je vse Kristusovo življenje skrivnost odrešenja, kajti vse, kar je Jezus storil, govoril in trpel, je imelo namen odrešiti padlega človeka in ga znova postaviti v njegovo prvotno poklicanost božjega otroka.
102. Kakšne so bile priprave na Jezusove skrivnosti?
Je predvsem dolgo upanje, trajajoče več stoletij, ki ga podoživljamo v bogoslužnem obhajanju adventnega časa. Poleg zastrtega pričakovanja, ki ga je Bog položil v srce poganov, je pripravljal prihod svojega Sina prek stare zaveze do Janeza Krstnika, ki je zadnji in največji izmed prerokov.
103. Kaj uči evangelij o skrivnostih Jezusovega rojstva in otroštva?
O Božiču se veličastvo nebes razodeva v slabotnosti otroka; Jezusovo obrezovanje je znamenje njegove pripadnosti izraelskemu ljudstvu in predpodoba našega krsta; Gospodovo razglašenje razodeva Jezusa kot Izraelovega Kralja-Mesija vsem narodom; ob njegovem darovanju v templju se s Simeonom in Ano celotno Izraelovo pričakovanje sreča s svojim Odrešenikom; beg v Egipt in pokol nedolžnih otok naznanjata, da bo vse Kristusovo življenje v znamenju preganjanja; njegova vrnitev iz Egipta spominja na izhod /iz Egipta/ in predstavlja Jezusa kot novega Mojzesa: on je pravi in dokončni osvoboditelj.
104. Kakšen pouk nad daje Jezusovo skrito življenje v Nazaretu?
V času skritega življenja v Nazaretu ostaja Jezus v molku običajnega življenja. Tako nam omogoča zedinjati se z njim v svetosti vsakdanjega življenja, stkanega z molitvijo, preprostostjo, delom, družinsko ljubeznijo. Njegova podreditev Mariji in krušnemu očetu Jožefu je podoba njegove sinovske pokorščine Očetu. Marija in Jožef v veri sprejemata Jezusovo skrivnost, čeprav je ne razumeta vedno.
105. Zakaj Jezus sprejme od Janeza “krst pokore v odpuščanje grehov” (Lk 3,3)?
Zato, da začne svoje javno življenje in vnaprej sprejme krst svoje smrti: tako sprejme svojo uvrstitev med grešnike, čeprav je brez greha. On je “božje jagnje, ki odjemlje greh sveta” (Jn 1,29). Oče ga razglasi za svojega “ljubljenega Sina” (Mt 3,17) in Sveti Duh se spusti nanj. Jezusov krst je predpodoba našega krsta.
106. Kaj razodevajo Jezusove skušnjave v puščavi?
Jezusove skušnjave v puščavi so ponovitev skušnjav Adama v raju in Izraela v puščavi. Satan skuša Jezusa v njegovi pokorščini poslanstvu, ki mu ga je zaupal Oče. Kristus, novi Adam, vzdrži, in njegova zmaga naznanja zmago njegovega trpljenja, najvišjo pokorščino njegove sinovske ljubezni. Cerkev se pridružuje tej skrivnosti zlasti v bogoslužnem času posta.
107. Kdo je povabljen v božje kraljestvo, ki ga Jezus oznanja in uresničuje?
Jezus vabi v božje kraljestvo vse ljudi. Tudi najhujši grešnik je poklican, da se spreobrne in sprejme brezmejno Očetovo usmiljenje. Božje kraljestvo že tu na zemlji pripada tistim, ki ga sprejmejo s ponižnim srcem. Njim so razodete njegove skrivnosti.
108. Zakaj Jezus razodeva kraljestvo z znamenji in čudeži?
Jezus spremlja svojo besedo z znamenji in čudeži, da bi potrdil, da je kraljestvo navzoče v njem, Mesiju. Čeprav ozdravlja nekatere osebe, ni prišel zato, da bi odpravil vse zlo tu na zemlji, pač pa da bi nas osvobodil zlasti suženjstva greha. Izganjanje hudobnih duhov naznanja, da bo njegov križ zmagovit nad “vladarjem tega sveta” (Jn 12,31).
109. Kakšno oblast podeljuje Jezus svojim apostolom v božjem kraljestvu?
Jezus izbere dvanajstere, prihodnje priče svojega vstajenja, ter jim dá delež pri svojem poslanstvu in pri svoji oblasti, da učijo, odvezujejo grehov, gradijo in vodijo Cerkev. V tem zboru Peter prejme “ključe nebeškega kraljestva” (Mt 16,19) in zavzema prvo mesto s poslanstvom, da varuje vero vsake oslabitve in da v veri utrjuje svoje brate.
110. Kakšen pomen ima spremenitev?
V spremenitvi se prikaže predvsem Trojica: “Oče v glasu, Sin v človeku, Duh v svetlem oblaku” (sveti Tomaž Akvinski). Jezus, ki se z Mojzesom in Elijem pogovarja o svojem “odhodu” (Lk 9,31) pokaže, da gre njegovo veličastvo prek križa, in daje predokus svojega vstajenja in svojega veličastnega prihoda, “ko bo preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobnega svojemu poveličanemu telesu” (Flp 3,21).
“Ti si se spremenil na gori in tvoji učenci so, kolikor so bili sposobni, zrli tvojo slavo, Kristus Bog; tako naj bi, ko so te videli križanega, razumeli, da je bilo tvoje trpljenje prostovoljno, in naj bi svetu oznanjevali, da si ti v resnici odsevanje Očeta” (Bizantinska liturgija).
111. Kakšen je Jezusov mesijanski vhod v Jeruzalem?
Jezus se sam trdno odloči kreniti proti Jeruzalemu, da bi trpel, umrl in vstal. Kot mesijanski Kralj, ki razodeva prihod božjega kraljestva, vstopi v svoje mesto sedeč na osliču. Sprejmejo ga mali, njihovo vzklikanje je privzeto v evharistični Sanctus: “Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana (reši nas)” (Mt 21,9). Bogoslužje Cerkve začenja véliki teden z obhajanjem tega vhoda v Jeruzalem.
“JEZUS KRISTUS JE TRPEL POD PONCIJEM PILATOM, KRIŽAN BIL, UMRL IN BIL V GROB POLOŽEN”
112. Kakšen je pomen Jezusove velikonočne skrivnosti?
Jezusova velikonočna skrivnost, ki obsega njegovo trpljenje, smrt, vstajenje in poveličanje, je v srcu krščanske vere, ker se je odrešenjski božji načrt izvršil enkrat za vselej z odrešilno smrtjo Božjega Sina Jezusa Kristusa.
113. S katerimi obdolžitvami je bil Jezus obsojen?
Nekateri voditelji Izraela so obdolžili Jezusa, da deluje zoper postavo, zoper jeruzalemski tempelj in zlasti zoper vero v enega samega Boga, ker se je razglašal za Božjega Sina. Zato so ga izročili Pilatu, da bi ga obsodil na smrt.
114. Kakšen odnos je imel Jezus do Izraelove postave?
Jezus ni odpravil postave, ki jo je Bog dal Mojzesu na Sinaju, ampak jo je dopolnil s tem, da ji je podelil dokončno razlago. Je božji Zakonodajalec, ki v celoti spolnjuje to postavo. Jezus je nadalje zvesti služabnik, ki s svojo spravno in zadostilno smrtjo naklanja edino daritev, ki je sposobna odvzeti vse “pregrehe ljudi v prejšnji zavezi” (Heb 9,15).
115. Kakšno je bilo Jezusovo ravnanje do jeruzalemskega templja?
Jezus je bil obdolžen sovražnosti do templja. Vendar ga je spoštoval kot “hišo svojega Očeta” (Jn 2,16) in je tam podal pomemben del svojega nauka. A napovedal je tudi njegovo porušenje v odnosu do svoje smrti. Samega sebe predstavil kot dokončno prebivališče Boga med ljudmi.
116. Ali je Jezus nasprotoval Izraelovi veri v enega Boga in odrešenika?
Jezus ni nikoli nasprotoval veri v enega Boga, tudi tedaj ne, ko je izvrševal najodličnejše božje delo, ki je dopolnjevalo mesijanske obljube in ga razodevalo enakega Bogu: odpuščanje grehov. Jezusova zahteva, da verujejo vanj in se spreobrnejo, omogoča razumeti tragično nerazumevanje velikega zbora, ki je prišel do sodbe, da Jezus zasluži smrt kot bogokletnik.
117. Kdo je odgovoren za Jezusovo smrt?
Jezusovega trpljenja in smrti ni mogoče pripisovati niti vsem tedaj živečim Judom brez razlike niti drugim Judom, ki so potem prišli v čas in prostor. Vsak posamezni grešnik, se pravi vsak človek, je tako rekoč povzročitelj in orodje vseh muk, ki jih je pretrpel Odrešenik. Za krivce tega strašnega hudodelstva moramo imeti tiste, predvsem če so kristjani, ki spet in spet padajo v grehe in se naslajajo v zablodah in grehih.
118. Zakaj Kristusova smrt spada v odrešenjski božji načrt?
Da bi vse ljudi, zapisane smrti zaradi greha, spravil s seboj, se je Bog iz ljubezni odločil poslati svojega Sina, da bi se izročil smrti za grešnike. Jezus je umrl, “kakor je v Pismih”. Njegova smrt je bila napovedana v Stari zavezi, zlasti kot daritev trpečega služabnika.
119. Na kakšen način je Kristus samega sebe daroval Očetu?
Vse Kristusovo življenje je svobodna daritev Očetu, da bi izpolnil njegov načrt odrešenja. Jezus daje “svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Mr 10,45) in tako spravi z Bogom vse človeštvo. Njegovo trpljenje in njegova smrt razodevata, kako je njegova človeška narava svobodno in popolno orodje božje ljubezni, ki hoče zveličanje vseh ljudi.
120. Kako se Jezusa daritev izraža pri zadnji večerji?
Pri zadnji večerji z dvanajsterimi apostoli na večer pred svojim trpljenjem Jezus vnaprej izvrši, se pravi izrazi in uresniči prostovoljno daritev samega sebe: “To je moje telo, ki se daje za vas”, “to je moja kri, ki … se preliva” (Lk 22,19-20). S tem Jezus hkrati postavi evharistijo kot “spomin” (1 Kor 11,25) svoje daritve in svoje apostole za duhovnike nove zaveze.
121. Kaj se dogaja v smrtnem boju na Oljski gori?
Kljub grozi, ki jo smrt povzroči v povsem sveti človeški naravi “začetnika življenja” (Apd 3,15), se človeška volja Božjega Sina podreja Očetovi volji: da bi nas odrešil, Jezus sprejme to, da na svojem telesu nosi naše grehe in postane “pokoren do smrti” (Flp 2,8).
122. Kateri so učinki Kristusove daritve na križu?
Jezus je svobodno daroval svoje življenje v spravno daritev, se pravi, da je popravil naše krivde in zadostil zanje s popolno pokorščino svoje ljubezni vse do smrti. Ta “ljubezen do konca” (Jn 13,1) Božjega Sina spravi z Očetom vse človeštvo. Kristusova velikonočna daritev torej na edinstven, popoln in dokončen način odkupi vse ljudi in jim odpre občestvo z Bogom.
123. Zakaj Jezus kliče svoje učence, naj vzamejo nase svoj križ?
Ko Jezus kliče svoje učence, naj “vzamejo svoj križ in hodijo za njim” (Mt 16,24), hoče pridružiti svoji odrešilni daritvi prav tiste, ki so prvi deležni njenih dobrot.
124. V kakšnem stanju je bilo Kristusovo telo v grobu?
Kristus je resnično umrl in bil resnično pokopan. Toda božja moč je obvarovala njegovo telo trohnjenja.
“JEZUS KRISTUS JE ŠEL V PREDPEKEL,TRETJI DAN OD MRTVIH VSTAL”
125. Kaj je “predpekel”, v katerega gre Jezus?
“Predpekel” – za razliko od pekla pogubljenja – je sestavljal stanje vseh tistih, pravičnih in hudobnih, ki so umrli pred Kristusom. V svoji duši, zedinjeni z njegovo božjo osebo, je Jezus dosegel v predpeklu pravične, ki so pričakovali svojega Odrešenika, da bi končno prišli do gledanja Boga. Potem ko je Jezus s svojo smrtjo pr