NASLOVNICA STOLNICA LJUBLJANA – BOGOSLUŽJE
IN EVHARISTIČNE POBOŽNOSTIKAPITELJ LJUBLJANSKE STOLNICE ZGODOVINA – ZANIMIVOSTI
POSVETITEV
JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU
SVETI JOŽEF- PRIPROŠNJIK
V HUDIH IN NEREŠLJIVIH STISKAH
IZBRANE MOLITVE SESTRE
FAVSTINE KOVALSKE
VERNE DUŠE V VICAH – 2. NOVEMBER
SVETI NIKOLAJ – MIKLAVŽ – 6. DECEMBER
ADVENTNI ČAS – PRIPRAVA NA BOŽIČ
BINKOŠTI – PRIHOD SVETEGA DUHA
TELOVO – SVETO REŠNJE TELO IN KRI
VELIKI ŠMAREN – MARIJINO VNEBOVZETJE
MALI ŠMAREN – ROJSTVO DEVICE MARIJE
Kapitelj
Ljubljanski stolni kapitelj je hkrati s škofijo ustanovil Friderik III. 6. decembra 1461 in ga je potrdil papež Pij II. 6. septembra 1462. Ustanovna Iistina je predvidevala dvanajst kanoniških mest vendar so prve dotacije omogočile le šest kanoníkatov, ki so dobili ime Friderikove ustanove; med temi ima kapitelj dve dostojanstvi – stolnega prošta in stolnega dekana.
Nadaljnjih Šest kanonikatov zasebnih ustanov (Kürcherperg-Gallenberg. Wolwitz, Lamberg, Codelli-Fahnfeld, Flachenfeld, Schifferstein, Čemažar) je bilo ustanovljeníh postopno v letih 1704 do 1867.
Vsi kanonikati so po ustanovni listíni ustanovljeni kot rezidencialni kanonikatí z obveznostjo rezidence pri stolni cerkvi. Prvi statut iz leta 1519 je leta 1574 potrdil Škof Konrad Glušíč in je znan kot »Konradov statut«.
Med vizitacijami stolnega kapitlja sta znani zlasti dve spremembi in sicer v letih 1621 in 1775. Razne spremembe v 18. In 19. stol. posebno skrčenje kanoniških dohodkov, so povzročile, da so marsikatere pravice in obveznosti prešle v pozabo.
Leta 1924 zopet dobi svoj statut, predhodna in začasna pravila dobi leta 1981 in statut 1984. Nov statut. ki ga je stolni kapítelj sprejel na seji 20.02.2001, je dne 10. 03. 2001 potrdil nadškof in metropolit dr. Franc Rode.
Namen stolnega kapitlja je skrbeti za slovesnejša bogoslužna opravila v stolni cerkvi, prevzemati naloge v vlogi ožjih škofovíh sodelavcev in pomagati pri pastoralnem delu v stolnici. Med člane stolnega kapitlja štejemo tudi častne kanonike, ki pa jih ne sme biti več kot polovica števila dejanskih rednih kanonikov.
Stalni kanoniki na določene večje bogoslužne praznike v letu somašujejo z nadškofom, stolnim proštom ali stolnim dekanom. Poleg tega opravljajo redno kanoniško mašo na nedelje, med božično devetdnevníco. Po možnosti kanoniki oskrbujejo tudi glavno dopoldansko mašo ob delavnikih (ob 9.00)
Molitveno bogoslužje kanoniki opravljajo na določene pomembnejše dneve v cerkvenem letu, redno pa vsak torek (razen julija in avgusta) vsak torek med večerno mašo (ob 18.30) in vsako soboto (ob 8.40).